www.kosarkarski-trenerji.com

Untitled Document

Luka se javlja, je naša nova rubrika, s katero vam bomo poskušali malo drugače približati, kako je v tujini. Konkretno bo naš dopisnik Luka Milanović, ki je za pol leta odšel na študijsko izmenjavo v Nemčijo.

Preberi tudi:
1. del »Jes ti onaj Slovenac«

2. del "Ko jo Nemec zagode Nemcu"

3. del "Pri Bayernu zadovoljni in srečni"

4. del "Končno zopet zmaga"

4. del
KONČNO ZOPET ZMAGA

Po vnovičnem evroligaškem porazu v prejšnjem tednu smo v nedeljo po natanko treh tednih znova prišli do zmage. Četrtkov obračun s Fenerbahčejem je bil vse prej kot zanimiv in napet. Dvoboj dveh trenerskih »lisjakov« je prepričljivo dobil Željko Obradović. Po uvodni četrtini in turških dvajsetih točkah prednosti se je pozornost gledalcev preusmerila na del tribun, kjer so bili zbrani turški navijači. Slednji so s fantastičnim navijanjem in odličnimi koreografijami zabavali tudi navijače Bayerna. Kot zanimivost lahko povem, da so turški navijači zadnjih sedem minut tekme vzklikali le še O-BRA-DO-VIĆ. O dogajanju na igrišču ni veliko povedati. Fenerbahče je bil zanesljivo boljši, niti enkrat ni zadišalo po preobratu. V prvi četrtini so nas z dobro obrambo in super metom z razdalje, kjer sta prednjačila predvsem Dixon in Datome, popolnoma »uničili«. Oba trenerja sta se po tekmi strinjala, da je bila tekma odločena v prvih desetih minutah. Obradović je dodal, da je bil procent meta v prvi četrtini nenormalno dober ter da je tudi sam presenečen nad dobro igro svojih varovancev.
(Foto: Glonnegger www.fcb-basketball.de)
Končno pa lahko napišem tudi nekaj o zmagi Bayerna. V nedeljo je sledilo gostovanje pri predzadnje uvrščeni ekipi lige iz Bremerhavna. Kljub slabem prvem polčasu, se je ekipa v drugem polčasu zbrala ter nasprotniku dovolila le 26 točk. Pešić je prav obrambo v drugem polčasu izpostavil kot odločilen faktor. Seveda tudi tokrat ni šlo brez težav. Naša ekipa se je sredi tretje četrtine znašla v zaostanku že več kot desetih točk. Nato pa je v zadnji četrtini s serijo zadetih trojk na sceno stopil K.C. Rivers (na koncu 19 točk). Slabe tri sekunde pred koncem rednega dela je s trojko izsilil podaljšek, v katerem so igralci Bayerna prevladovali ter na koncu zasluženo slavili. Zmaga je še toliko bolj dobrodošla, saj so igralci pokazali značaj ter zbranost v odločilnih trenutkih tekme. Vsi upamo, da bo zmaga v ligi pozitivno vplivala na vzdušje v ekipi ter da bo prav ta zmaga Bayern ponesla tudi do zmage v Rusiji. V četrtek je namreč nov evroligaški obračun. Khimki se bo zagotovo želel oddolžiti za poraz v Münchnu. Prav tako bi si Rusi z zmago praktično že zagotovili mesto v TOP 16. Vsekakor je rusko najmočnejše orožje met z razdalje ter hiter prehod v napad. Tu bo treba še posebej paziti na bivšega Bayernovega igralca Tyresa Rica. Ta teden zaradi dveh gostovanj nisem bil veliko z ekipo. Bolj sem se posvetil pregledu moštev v prvi nemški ligi. Za pregled sem se odločil, ker na dosedanjih tekmah nemške lige še nisem opazil ekipe, v kateri bi imeli vodilno vlogo domači igralci.
(Foto: Facebook FC Bayern Basketball)

Alba Berlin, vodilna ekipa nemške lige, ima v svojih vrstah 6 tujcev ter 11 Nemcev. Pri čemer ima prvi Nemec šele peto največjo minutažo v ekipi, in sicer dobrih dvajset minut na tekmo. Pri Brose Basketsu je v ekipi kar 9 tujcev, ki zasedajo prvih sedem mest glede na minutažo. Pri Bayernu je 8 tujcev, pri čemer je po minutaži na prvih osmih mestih sedem tujcev. V ostalih ekipah je število tujcev še večje. Morda se prav tu skrivata problem in vzrok, da nemška košarka v zadnjih letih stagnira in na članskem nivoju ne dosega dobrih rezultatov.  

Košarkarski pozdrav,
Luka Milanović


3. del
PRI BAYERNU ZADOVOLJNI IN SREČNI

Glede na trenutne rezultate Bayerna, vas je naslov mojega današnjega zapisa verjetno presenetil. Morda je prav naslov razlog, da vas je moje poročilo pritegnilo. V kolikor imam prav, se upam pohvaliti z nekoliko novinarske »žilice«, saj sem vas prav s provokativnim naslovom pripravil do branja.

Z zadnjimi tekmami (porazi) prav gotovo nihče v klubu ni in ne more biti zadovoljen, razlog za zadovoljstvo tiči povsem drugje. Po dveh tesnih porazih sta sledila dva prepričljiva poraza proti Crveni Zvezdi in Albi Berlin. V tekmi proti Crveni Zvezdi so bili igralci še posebej opozorjeni na Zvezdino visoko pick and roll igro ter igro po globini, predvsem na Zirbesa in Štimca. Kljub dogovoru je Zirbes večino svojih točk dosegel ravno iz pick and rolla. Štimac je bil na omenjeni tekmi razred zase. S svojo neverjetno energijo ter borbenostjo je povzročal nemalo težav pod Bayernovim obročem. Ko obema visokima igralcem dodamo še neverjetnega Joviča (op. z devetnajstimi asistencami je postavil rekord v Evroligi) ter serijo zadetih trojk v zadnji četrtini (dejansko je šlo za odprte mete), je bil prvi domači poraz v Evroligi neizbežen. Namerno sem zapostavil faktor navijačev, saj bi igralci Bayerna morali biti že navajeni, da vsako leto nekaj tekem na domačem igrišču odigrajo pred gostujočimi navijači.
Na vhodu v dvorano je mrgolelo varnostnikov ter do zob oboroženih policistov. Ko me je gospa v vrsti pred dvorano vprašala: »I, koliko mislite da če biti nas, a koliko njih«?, sem se lahko zgolj kislo nasmehnil in ji odgovoril: »Pola-pola«. Seveda me je smatrala za »našega, od dol«. V gruči srbskih navijačev se nisem želel izpostavljati kot verjetno edini srbsko-govoreči navijač Bayerna (seveda, če odmislimo pol Bayernove ekipe in njihove sorodnike).
Dan po tekmi sem se pogovarjal s Philippom (pomočnik trenerja). Dejal mi je, da smo lahko srečni in zadovoljni. Sprva sem mislil, da ga nisem pravilno razumel. Vendar mi je povedal, da je prihod v/pred Audi Dome napovedala skupina navijačev zagrebškega Dinama Bad Blue Boysi. Ti naj bi želeli obračunati z Delijami, s katerimi so pred kratkim povzročili pravi kaos v Grčiji. Na stotine policistov je bilo namreč v pripravljenosti na spopad med Delijami in BBB. Na srečo slednjih pred Audi Dome ni bilo. Tako je tekma potekala brez hujših zapletov, poškodb oziroma smrtnih žrtev (po Philippu: »I am happy that no one died«).
Žal pa poškodbe niso prizanesle Savanoviću in Renfroeu. Tako so priprave na nedeljsko tekmo z Albo potekale brez dveh standardnih članov prve peterke. Alba, ki zasluženo vodi v nemškem prvenstvu, je bila dominantnejša od začetka tekme pa do njenega konca.
Nova dva poraza zagotovo prinašata v klub nekaj nemira, še posebej zato, ker je v četrtek na sporedu izredno pomembna domača tekma s turškim Fenerbahčejem. Na prvi tekmi so bili Turki uspešnejši z rezultatom 74:67.
Na torkovem treningu je Pešić igralcem namenil kar nekaj sočnih, ki pa jih, razen Đedovića, Kovačevića, Micića in Savanovića, igralci niso razumeli. Verjamem, da vam je jasno zakaj. Kaj več o pripravi na Fenerbahče pa sledi v naslednjem prispevku.

»Ein, zwei, Bayern«

Luka Milanović

2. del
»KO JO NEMEC ZAGODE NEMCU«

Po nekaj zaporednih zmagah smo dvakrat nesrečno izgubili. Poleg napete končnice sta imela oba poraza še dodatno skupno točko.
Evroligaška tekma z Realom je bila prava poslastica za gledalce, rezultat 101:99 je bolj spominjal na ligo NBA kot na Evroligo. Na zadnjem treningu pred tekmo je Pešić opozarjal na Realovo pick and roll igro. Predvsem smo se osredotočali na branjenje blokad visoko nad trojko, kjer sta še posebej nevarna Llull in Rodriguez. Visokim igralcem je bilo naročeno, naj skušajo preprečiti, da Realovi centri sprejmejo žogo v bližini obroča. Pešić je pet minut govoril samo o tem, da se je potrebno boriti za prostor pod košem, saj v primeru, da žogo pod košem dobi Reyes, ne moremo nič več narediti (op. zato sem v vseh svojih ekipah v igri Euroleague Fantasy Challenge kupil Reyesa). Ko sem doma gledal tekmo, sem čutil Pešićevo jezo, ko je Reyes v prvih osmih minutah dosegel štirinajst točk. V napeti končnici so bili pač srečnejši Španci, ki so s trojko Carolla tri sekunde pred koncem rezultat obrnili sebi v prid. Grenak priokus vsekakor ostaja, saj je bil Real (kot že večkrat letos) zrel za poraz.

Že naslednji dan smo se zbrali v Audi Domu v Münchnu, kjer se je začela priprava na nedeljsko tekmo s Frankfurtom. Tako kot četrtkova, se žal tudi nedeljska ni iztekla po željah in pričakovanjih. Morda so bili igralci še pod vtisom poraza proti Realu. Nov poraz v zadnjih trenutkih zagotovo ni dobrodošel, vendar vsi verjamemo, da bo v četrtek, ko v goste prihaja Crvena Zvezda, slika povsem drugačna. Ekipa je pripravljena, fantje vedo od kje preti največja nevarnost in kako se na njo odzvati. Zmaga proti Zvezdi bi Bayernu že na široko odprla vrata v TOP 16. Dvorana naj bi bila razprodana, obeta se spektakel. Vendar nisem prepričan, da bodo navijači Bayerna v večini. Zagotovo bo imela tudi Zvezda številčno podporo s tribun.

Za neprijetno presenečenje za moštvo pa je poskrbela tudi nemška letalska družba Lufthansa oz. njeni delavci. Zaradi stavke letalskega osebja je imela ekipa veliko problemov pri potovanju v Madrid in Frankfurt. V Madrid so naposled le poleteli, medtem ko letalo za Frankfurt v soboto ni vzletelo. Tako je morala ekipa z letališča, kjer so že čakali na let, z avtobusom kreniti proti Frankfurtu. Namesto, da bi se v Frankfurtu nastanili že v soboto zvečer, so v hotel prišli okoli polnoči. Morda pa je lahko to razlog za nekoliko slabšo predstavo.

Lep pozdrav do prihodnjega četrtka,
Luka Milanović

Na koncu morda še nasvet za vse tiste, ki igrate Euroleague Fanstasy Challenge: Vladimir Štimac je zelo motiviran, da se oddolži nekdanjemu klubu za neprijeten razhod.


1. del
»Jes ti onaj Slovenac«

15. 7. 2015 ob 11h, bar Točka 213, BS4, Ljubljana, Slovenija – moja pot do člana trenerskega štaba Bayern Münchna se začne. Po nekaj dneh košarkarskega odmora se srečam z Nejcem Višnikarjem, da se pogovoriva o pravkar končanem tradicionalnem Taboru KZS v Postojni. Ob pogovoru o mojem trenerskem delu v Postojni,  delu pri KD Ježica (ki se je letos mimogrede prvič po več kot desetletju uvrstila v 1. ligo v vseh mladinskih selekcijah), delu v ZDA, pogovor nanese na prihodnost. Ko mu omenim, da se septembra za pol leta odpravljam v München, se Nejcu porodi odlična ideja – Janez Drvarič in Svetislav Pešić sta zelo dobra prijatelja – poskusimo te spraviti v Bayern.

Janez je bil pripravljen pomagati. Pešiću je omenil, da v München prihaja slovenski trener, ki si želi ostati v stiku s košarko tudi v času študijske izmenjave. Svoje je dodala tudi Košarkarska zveza Slovenije oziroma Rado Trifunović, ki mi je v imenu KZS-ja izdal priporočilno pismo. Tako sem prišel v stik s košarkarsko legendo, ki mi omogoča, da sem prisoten na vseh treningih in domačih tekmah Bayerna.
Ob koncu »mojega« prvega treninga sem pristopil k Pešiću, da bi se mu predstavil v živo. Ko sem se mu približeval, je s prstom pokazal name ter dejal: »Jes ti onaj Slovenac?« V naslednjih dneh in treningih sem spoznal tudi ostale člane trenerskega štaba (Emir Mutapčić 'Muki ' in Philipp Köchling sta pomočnika trenerja, medtem ko je Jovan Buha 'Jovo' kondicijski trener). Na mojo srečo in začudenje sem bil z njihove strani sprejet in obravnavan kot njim popolnoma enakovreden trener.
Na prvem treningu nisem mogel verjeti svojim očem, ko so se za ogrevanje začeli loviti (lovljenje, žoga predstavlja 'zapik'). Bilo je kot na treningu U13, ko otroci med bežanjem kričijo in se derejo drug na drugega, zakaj ni podal žoge. John Bryant 'Debeli' se je kot najpočasnejši pošteno ujezil ter preklinjal, ker so se soigralci vedno lotili prav njega. Najbolj me je presenetila prav njihova tekmovalnost in zagrizenost pri vsaki vaji. Dopoldanski treningi, ki bi jih lahko opisal kot individualne, so večinoma namenjeni metu ter fitnesu. Večerni treningi so bolj ekipni. Treningi niso fizično zahtevni, veliko je ponavljanja uigranih napadalnih kombinacij ter priprave na napadalne akcije nasprotne ekipe.


Pred evroligaško tekmo s Khimkijem je Pešić opozarjal na njihov met za 3 točke ter skok v napadu. Temu sta bila podrejena dva večerna treninga, kjer so se posebej pripravljali na pokrivanje Tyresa Rica, Peterija Koponena ter Alekseja Šveda. Načrt je več kot uspel, Bayern je zmagal z 69-60.
Pred tekmo s Strasbourgom sem se pogovarjal s Philippom, ki skrbi za analizo igre nasprotnika. Opozarjal je na njihov met za 3 točke ter izredne atletske sposobnosti nekaterih igralcev. Vsem v klubu je bilo jasno, da je tekma s Strasbourgom izjemnega pomena »a must win game«, saj so Francozi eni izmed glavnih konkurentov za boj za uvrstitev v TOP 16. Podobno kot na tekmo s Khimkijem se je ekipa tudi tokrat odlično pripravila in zelo dobro zaustavila francosko pick and roll igro.
Priprave na tekme domačega prvenstva so nekoliko drugačne, saj je ritem tekem zelo naporen (četrtek/petek – sobota/nedelja) in ni časa za podrobno pripravo na nasprotnika. Zato se pred ligaškimi tekmami ne osredotoča toliko na nasprotnika, temveč se raje trenira lastne uigrane kombinacije.
Po dveh tednih opazovanja treningov sem Pešiću dejal, da bi rad pomagal ekipi. Zadolžen naj bi bil (uporabljam pogojnik, saj konkretne zadolžitve še nisem dobil) za analizo nasprotnikovih akcij iz stranskega ter spodnjega out-a ter morebitne uigrane kombinacije nasprotnika proti posamični 'pressing' obrambi.
Toliko zaenkrat, upam, da bom tudi naslednji teden lahko pisal o naši zmagi (v četrtek igramo proti Real Madridu).


Košarkarski pozdrav,
Luka Milanović