Untitled Document

V znanju je moč

Untitled Document

17. 5. 2016

Spoštovani kolegi!

V času od 27.4.- 3.5. sem se kot trener košarke udeležil enotedenskega izobraževanja v Beogradu.

Tedensko doživetje v Beogradu mi je ponovno vzbudilo košarkarsko strast, ki sem jo kot otrok  doživljal v postojnskem klubu. To so bili časi, ko je v Postojni »padla« tudi Smelt Olimpija, gostila je grški PAOK, imela vsako domačo tekmo nabito dvorano, navijaška in srčno predana skupina Torbarji pa je  prepevala postojnske himne ter z gasilsko sireno dvigovala nenehen pritisk nad nasprotnikom, domačinom pa podarila čudovite in nepozabne trenutke. Ekipo so sestavljali pretežno domači igralci. Imel sem okrog 10 let in ta evforija je najbrž tudi eden izmed razlogov, zakaj sem ostal v košarki. To je bilo več kot 20 let nazaj …

… danes kot trener mladih, U9 in U11, delujem v KK Cerknica. Ker sem začutil potrebo po osebnem napredku, sem se odločil, da se udeležim tedenskega izobraževanja, ki nam ga je KZS v sodelovanju s prvim sportskim kolidžem ponudila kot možnost dodatnega izobraževanja. UO KK Cerknica me je podprl v celoti in košarkarska dogodivščina se je lahko pričela.

Prvi sportski kolidž, FMP in Crvena zvezda, skupaj je to institucija Crvena zvezda. Eno steno na kolidžu krasi košarkarska slika z  napisom »Industry of talent«. Menim, da je to najbolj primerna razlaga te institucije. Na njej je zaposlenih 25 profesionalnih košarkarskih trenerjev, od tega jih je 95% diplomiranih iz smeri košarka, ostalih 5 % pa ima končano visoko trenersko (3 letno izobraževanje). V lasti imajo 3 košarkarske dvorane (FMP dvorana, city hall in basketland), kjer boš ne glede na uro med 8 in 23 naletel na trening. V vseh treh objektih visijo slike košarkarskih uspehov, izrezani in uokvirjeni članki, vitrine pokalov … V Beogradu deluje cca. 70 košarkarskih klubov v katerih je cca. 7000 otrok in vsi ti klubi delajo za Partizana in Crveno zvezdo. Sodelovanje s prej omenjenima velikanoma štejejo v čast. Vsako leto organizirajo kamp na Zlatiboru, katerega se udeleži cca. 500 otrok iz katerih delajo selekcijo.

Prvi sportski kolidž je privatna šola, to je športna gimnazija, namenjena pretežno košarkarjem. Nudi predmetnik za gimnazijo po državnih kriterijih ter dva treninga dnevno. Internat, jedilnica, šola in dvorana FMP so povezani v en objekt..  All inclusive ponudba (šolska vpisnina, treningi, spanje, hrana, pranje …) stane 11.000€/leto.

Moje »strokovno izobraževanje« je bilo samouko. Opremljen sem bil s kamero, fotoaparatom, mobitelom, zvezkom in svinčnikom. Bil sem le opazovalec s tribune, ki je spremljal in beležil trenersko aktivni pristop, igralčev odnos in zavzetost  do dela, treninge, tekme, sodnike,, nekaj organizacijskih pogledov, skratka kar sem sam zaznal kot najbolj potrebne veščine. Če naredim kratek povzetek videnega, ugotovim, da ni veliko filozofije. Delo, delo in še enkrat delo vsakega prisotnega na parketu z maksimalnimi vložki. Brezkompromisni trenerji si želijo perfekcijo. Poudarek dajejo vsakem detajlu, vsaka malenkost jim je pomembna. Kompleksnost določenih vaj zahteva veliko igralčevega  razmišljanja za njeno izpeljavo. Močno začutiš, da vedo, zakaj so tam in nemalokrat me je kar potegnilo v njihov sistem dela. Kar naenkrat se mi je težko sprijaznit, da delam v majhnem klubu, kjer smo s trenerskim znanjem, pogoji dela in infrastrukturo precej osiromašeni. Žalostno ugotovim, da nimam tako veliko strokovnega znanja. Tudi mentaliteta ljudi je čisto drugačna. Tam vsi živijo za košarko in samo o njej razmišljajo in to 24 ur na dan vseh 365 dni v letu, s čistilko in kuharji vred. In to je strast. Izbira tega termina mi je omogočila ogled tako kadetskega finala kot tudi dve od treh tekem finala ABA lige. V obeh omenjenih finalih sta bila nasprotnika ista, Crvena zvezda in Mega Leks. Dvorana Pionir me je spomnila na čase Olimpije v nabitem Tivoliju. Navijači dihajo s klubom, otroci znajo himne na pamet, vsak obiskovalec je imel vsaj en kos obleke od Crvene zvezde. Res dobri občutki, ki te kar omamijo in ponesejo.
Pobrano misel iz Srbije: "Uvijek treba slušati ljude. Ako ne slušaš, onda znaš samo toliko, koliko imaš u glavi.", bi apliciral na moje izobraževalno opazovanje v Beogradu, da se je potrebno vedno razvijat in izpopolnjevat, drugače postaneš omejen.

To vrsto izobraževanja priporočam vsakemu trenerju, ki je prišel do točke, ker bi želel eno stopničko višje. Mogoče se trenerji preveč ukvarjamo samo s treningom in samimi vajami.

Tu sem se naučil, da mora trener na treningu vložit precej energije za odločnost, graje, pohvale, spodbujanje, obrazložitev, zakaj se kakšno vajo izvaja in ne samo, da se jo izvaja, popolnost izvedbe, intenzivnost, zavzetost za delo, ekipnost, osebnostno rast, stabilnost igralca, zmagovalni duh, razmišljanje, mentaliteto … ja, vse to je košarka, zato pa je to živ šport v katerem včasih odločajo sekunde in je vsaka situacija v igri nepredvidljiva.

Enkrat sem prebral zapis enega kolega iz geodezije, ki je šel v penzijo. Šlo je nekako tako: ''Po prvih 10 letih sem mislil, da nekaj znam, po 20-ih sem bil prepričan, da mi je čisto vse jasno, po 30 letih dela sem ugotovil, da nimam pojma.'' Skoraj celo življenje sem vpet v košarko in do tega zaključka prihajam tudi sam, a to je le motiv za naprej.

Košarkarski pozdrav!

Aleksander Vučanović, trener mladih U9 in U11

Bolj podrobno doživljanje Beograda pa si lahko preberete tudi na FB KK CERKNICA
1. dan
2. dan
3. dan
4. dan
5. dan
6. dan
7. dan

POVEZAVA DO PODATKOV TEDNA V BEOGRADU

Pa še malo za šalo: