www.kosarkarski-trenerji.com

Untitled Document

O AVTORJIH:

Podpora vrhunskim dosežkom je ekipa športnih psihologov, ki športnikom nudi strokovno podporo pri izboljšanju psihološke pripravljenosti in jim s tem omogoča doseganje svojega potenciala. Sestavljajo jo športni psihologi mag. Aleš Vičič, Blaž Zagorc in Andreja Holsedl. Delujejo pod vodstvom mag. Aleša Vičiča, ki ima šestnajst let praktičnih izkušenj na področju športne psihologije. Sodelovali so že z več kot 350 različnimi športniki in trenerji iz več kot 30 športnih panog, od mladinskega do vrhunskega nivoja. Na KZS delujejo kot zunanji strokovni sodelavci. Enkrat mesečno bodo odgovorili na vaša vprašanja. Vse, kar vas zanima nam pošljite na info@kosarkarski-trenerji.com

POGLEJTE TUDI 1. VPRAŠANJE

POGLEJTE TUDI 2. VPRAŠANJE

POGLEJTE TUDI 3. VPRAŠANJE

POGLEJTE TUDI 4. VPRAŠANJE


5. vprašanje

Kako naj trener vzdržuje in skrbi za svojo ‘psiho’?

Lep pozdrav vsem. V današnjem prispevku glavna tema ne bo posvečena igralcem oz. njihovi motivaciji, samozavesti, timski dinamiki itd., ampak se bomo tokrat posvetili vam.

Biti trener košarke je zelo lepo, zanimivo,  a pogosto tudi stresno delo. Zanj je značilen pritisk po uspehu in napredku ter storilnostna naravnanost in občutek odgovornosti,  nepredvidljivost dela in razgiban delovni urnik. Če k temu prištejemo še splošen hiter tempo življenja, napolnjene urnike in pomanjkanje časa, usklajevanje treningov in drugih služb je jasno, da je zagotovo vsak trener tudi pred preizkušnjo, kako bo poskrbel za svojo 'psiho'.

V današnjem prispevku se bomo dotaknili dveh področij in sicer vpliv psiholoških lastnosti in stanj na delovanje trenerja in skrb za splošno mentalno zdravje. Prispevek je namenjen tudi lastni analizi in razmisleku zato priporočamo, da si pripravite list papirja in pisalo in branje članka izkoristite za delo na sebi.

'Stresne reakcije' trenerja

Tako kot vsak športnik, človek ima tudi trener svoje delovne naloge, ki si jih želi oz. mora dobro opraviti. Tako kot športniki se tudi trener znajde v situacijah, ko svojega znanja ne pokaže, nekaj naredi drugače kot bi sicer, ne reagira pravilno … skratka njegovo vedenje je drugačno od želenega.

Neželena sprememba vedenja je lahko tudi posledica stresa. Stres je odziv organizma na zunanje (ali notranje) dogodke, ki prekomerno vplivajo na posameznika in porušijo notranje ravnovesje organizma. Stres je šablonska reakcija in prirojen odziv posameznika na te dogodke, ki se kaže v fizioloških reakcijah, spremembi v miselnih procesih in razmišljanju, emocionalnih reakcijah in v vedenjskih spremembah. Zagotovo imate tudi vi kakšen svoj nekoristni vzorec vedenja, ki se vam pojavlja v stresnih situacijah ali celo vedno v določeni situaciji.

stress.jpg

Da bi vedno bolje opravljali svoje delo in karierno napredovali je pomembno, da podobno kot športniki poskušate svoje nekoristne vzorce vedenj spreminjati.

Poskusite odgovoriti in na list papirja ZAPIŠITE:

  • Če bi imel možnost s čarobno paličico na hitro nekaj spremeniti, kaj v svojem vedenju bi spremenil?
  • Kaj se mi dogaja (na tekmah/na treningih/na splošno pri mojem delu) pa ne bi želel da se dogaja?

Tudi trener lahko podobno kot športnik preko izvajanja različnih tehnik psihološke priprave vpliva na svoje psihološke lastnosti in posledično na svoje vedenje. Pri tem lahko uporablja npr. tehnike samogovora, sproščanja, analize, se uči komunikacijskih tehnik, eksperimentira z različnimi pristopi ipd. Seveda vse odvisno od lastnega odziva in vedenja, ki ga želi spremeniti.

Razmislite in NAPIŠITE eno idejo, kaj bi vi lahko v prihodnosti poskušali, da bi spremenili katero izmed vaših zgoraj napisanih vedenj!

Skrb za splošno mentalno zdravje

Kot smo že omenili šport predstavlja izjemno stresno okolje. Dolgotrajen stres, prekomerna količina dela, preobremenjenost, utrujenost lahko dolgoročno poslabša kvaliteto življenja in vpliva tako na mentalno kot na fizično zdravje in potemtakem tudi na ostala področja v našem življenju.

Poskusite odgovoriti in na list papirja ZAPIŠITE:

  • Kako pa vi skrbite za svoje mentalno zdravje?
  • S koliko bi ocenili skrb za svoje mentalno zdravje na lestvici od 1-10 (1=nič, zelo slabo;  10=redno, zelo dobro)

Skrb za mentalno zdravje je izjemno pomembna in se ji namenja tudi veliko pozornosti (a pogosto le v besedah, ne pa v dejanjih). Obstaja mnogo različnih načinih upravljanja s stresom (kratkoročnim in dolgoročnim), ki jih v grobem delimo na konstruktivne in nekonstruktivne. Nekateri izmed nekonstruktivnih načinov upravljanja s stresom so npr. agresivnost, beg pred oviro, prehitra vdaja, utišanje neprijetnih čustev itd.

Konstruktivne načine upravljanja s stresom pa bi lahko razvrstili v:

  • Upravljanje z viri stresa (npr. zmanjšanje ali odstranitev vira stresa)
  • Tehnike sproščanja
  • Tehnike kontrole misli (spreminjanje nekoristnih vzorcev razmišljanja, spreminjanje interpretiranja dogodkov)
  • Preventiva in načrtovanje življenja (boljše upravljanje s časom, strategije organiziranja, učenje o medosebnih odnosih ipd.)

Razmislite in NAPIŠITE:

  • S čim ste nezadovoljni? Kdaj vi na splošno doživljate stres?
  • Napišite eno idejo, kaj bi vi v prihodnje lahko naredili, da bi poskrbeli za svoje splošno mentalno zdravje! Pri tem si pomagajte z zgornjimi štirimi sklopi rešitev.

Naj zaključimo predvsem z mislijo, da je za svojo 'psiho' potrebno skrbeti, saj pomembno vpliva na naše vedenje, počutje in splošno mentalno zdravje.