Untitled Document

V znanju je moč

Podpora vrhunskim dosežkom je ekipa športnih psihologov, ki športnikom nudi strokovno podporo pri izboljšanju psihološke pripravljenosti in jim s tem omogoča doseganje svojega potenciala. Sestavljajo jo športni psihologi mag. Aleš Vičič, Blaž Zagorc in Andreja Holsedl. Delujejo pod vodstvom mag. Aleša Vičiča, ki ima šestnajst let praktičnih izkušenj na področju športne psihologije. Sodelovali so že z več kot 350 različnimi športniki in trenerji iz več kot 30 športnih panog, od mladinskega do vrhunskega nivoja. Na KZS delujejo kot zunanji strokovni sodelavci. Enkrat mesečno bodo odgovorili na vaša vprašanja. Vse, kar vas zanima nam pošljite na info@kosarkarski-trenerji.com

POGLEJTE TUDI 1. VPRAŠANJE

POGLEJTE TUDI 2. VPRAŠANJE

POGLEJTE TUDI 3. VPRAŠANJE

POGLEJTE TUDI 4. VPRAŠANJE

POGLEJTE TUDI 5. VPRAŠANJE

POGLEJTE TUDI 6. VPRAŠANJE

7. vprašanje

KAJ EKIPA PRIČAKUJE OD TRENERJA?

V tokratnem prispevku bomo odgovorili na vprašanje, ki se tiče vseh trenerjev ne glede na starostno kategorijo. Ponavadi se več ukvarjamo s tem, kaj sami kot trenerji pričakujemo od igralcev, npr. kakšni morajo biti, kako morajo trenirati, kaj in koliko morajo znati, kaj morajo doseči, manjkrat se pa zavedamo, da imajo tudi igralci do trenerjev različna pričakovanja. Pogosto so lahko ravno razhajanja med pričakovanji in dejanskimi lastnostmi trenerja vzrok za nezadovoljstvo, nižjo motivacijo za delo, nespoštljiv odnos igralec-trener, slabše rezultate ter zaključek kariere. Na pričakovanja igralcev vpliva več dejavnikov, ki so pa vsi med seboj zelo prepleteni: npr. starost, kompetenost/znanje, motiv ukvarjanja s športom, prejšnje izkušnje ... Odgovor bomo razdelili na tri starostne skupine in pojasnili tudi področje vodenja, ki je v ekipnih športih zelo pomembno.

KAJ OTROCI PRIČAKUJEJO OD TRENERJA? (… U9, U11, U13, U15)

V mlajših kategorijah je igra zares še (samo) igra, igralci so še v pridobivanju znanja, veščin, spretnosti na igrišču, rezultat je (bi moral biti) postranskega pomena. Glavni cilj trenerja mlajših kategorij je socializacija otroka, poudarjanje pomena igre, učenje, da je lahko telesna aktivnost vir užitka, spodbujanje notranje motivacije in napredka.
Otroci od trenerja pričakujejo predvsem:

  • zanimive in domiselne treninge
  • zabavne igre, smeh, užitek
  • pozitiven pristop trenerja (»da je fajn«, zabaven, prijazen)

Zato:

  • pohvali, ne kritiziraj (»ti ne znaš šutnit«), ampak dajaj konstruktivne napotke (»pri šutu začni bolj iz nog« + demonstracija)
  • ne izpostavljaj igralcev po kvaliteti (npr: pohvale najboljšim: »ti si najboljši v ekipi«, kritike slabšim: »ti si najšibkejši člen«)
  • daj vsem vedeti da lahko napredujejo, opazi majhne napredke
  • ne favoriziraj zmage in uspeha, poudarjaj igro, razvoj in napredek

Na tak način bo trener zadovoljil vse potrebe, ki jih otroci imajo v športu in jim omogočil zdrav razvoj v športnika, ki ima stabilno, realno samozavest in konstantno notranjo motivacijo. V nasprotnem primeru lahko z negativnim ali strogo avtoritarnim pristopom, ustrahovanjem, zahtevanjem rezultatov, kritiziranjem in povzročanjem stresa, pozabljanjem na glavni cilj otroškega športa pride do nepriljubljenosti trenerja, ekstremne zunanje negativne motivacije in kmalu tudi do odhoda mladih iz športa.

KAJ MLADI IGRALCI PRIČAKUJEJO OD TRENERJA? (U17, U19)

Bolj ko igralci odraščajo, bolj prihajajo v osredje drugi motivi ukvarjanja s športom, zato se tudi pričakovanja do trenerja nekoliko spremenijo, predvsem pa razširijo. Če je bilo v otroštvu najbolj pomembno to, da »se mamo fajn«, pa mladi igralci od trenerja pričakujejo:

  • da ima znanje, da je strokoven, tudi inovativen
  • prijazen, odprt, da sodeluje z njimi, daje oporo, da vpraša tudi za mnenje, se lahko obrnem nanj
  • dosleden, pravičen, pošten
  • da vpraša po počutju, da se zanima za igralce, pokaže da so mu pomembni
  • pojasni tehnične/taktične napake in predlaga rešitve
  • da daje povratno informacijo, predvsem pozitivno povratno informacijo, spodbujanje
  • čim manj negativne povratne informacije, kritika usmerjena na vedenje v igri, ne na igralca direktno (ne »pa ne morem verjet … glup si!«, ja »hitreje se vračaj«, »večkrat šutni«)
  • čustveno stabilen, se zna kontrolirati, miren
  • da zna motivirati, organizirati, je odločen

Seveda so igralci v ekipi precej raznoliki, ampak to so ključne lastnosti, ki jih večina mladostnikov pričakuje od trenerja. Če bo trener ekipo vodil na ta način, je večja verjetnost da bo pri njih razvijal notranjo motivacijo in realno samozavest ter jih tako dobro pripravil za prestop na članski nivo.

KAJ ČLANSKI IGRALCI PRIČAKUJEJO OD TRENERJA? (U20, ČL)

Pri članskih igralcih gre večinoma že za izoblikovane osebnostne strukture, z bolj jasno izdelano motivacijo, bolj stabilno samozavestjo, dobro razvitimi tehnično/taktičnimi znanji, zato so tudi pričakovanja nekoliko drugačna:

  • poveča se potreba po uspehu in zmanjša potreba po zabavi, užitku, zato se od trenerja pričakuje predvsem znanje in strokovnost, še vedno pa je pomembna spoštljiva medosebna komunikacija
  • prav tako igralci pogosto govorijo o tem, da mora biti trener dober vodja

Kaj pa pomeni, da je trener DOBER VODJA?
V zadnjih letih se je končalo mišljenje, da mora biti trener točno tak in tak, da je ekipa uspešna – npr. avtoritaren. Raziskave kažejo, da je najboljši trener tisti, ki prilagaja svoje vodenje situaciji, igralcem, času in nalogi. Kar pomeni, da mora poznati več stilov vodenja in jih nato uporabljati glede na vse prej naštete dejavnike. Zagotovo poznate trenerje, ki so bili s svojim načinom vodenja v določenem okolju/v določeni ekipi/pri določeni starosti in znanju igralcev zelo uspešni, ob prehodu v drugo okolje/klub/kategorijo, pa z istim načinom neuspešni.

Seveda, da ne pozabimo: pričakovanja igralcev do trenerjev so pogosto lahko tudi nerealna in v nasprotju z vašimi cilji. Tako kot tudi trenerji včasih od igralcev nerealno pričakujete: da bodo vsi vedno 100 % z glavo pri stvari, resni, profesionalni, pokazali točno to kar znajo ipd. Idealna priložnost za razjasnitev vaših in njihovih pričakovanj so team-buildingi ali sestanki, kjer se o tem odkrito pogovorite. Posedite jih, vsi zapišite pričakovanja: npr. od trenerja pričakujem da je v tej sezoni: ….., da so treningi …., da je trener ob zmagi: …, ob porazu:…. In trener zapiše isto: od igralcev pričakujem, od dela na treningu pričakujem … Preberite, sestavite vse skupaj, pogovorite se o realnosti in uresničljivosti teh pričakovanj. Čez sezono in ob odstopanjih od dogovorov se lahko vedno vrnete nazaj na zapisano. V tovrstnih team-buildingih se spustite bližje njim, naj vam odkrito povedo kaj si želijo, bodite manj strogi kot ste na igrišču, naredite zanimivo uro … drugače ne bo koristi – to je prilagajanje stila vodenja.

Če zaključimo: mišljenje »jaz sem trener, ki dela tako in tako, naj se igralci prilagodijo« je napačno, preživeto in ne bo rodilo rezultatov, ki si jih želite. Torej kategorije U17, U19, ŽU19, itd. ali članske kategorije ne moreš in ne smeš voditi na enak način - svoje vodenje prilagodi značilnostim, motivom in potrebam svojih igralcev. Le tako boš z njimi najbolj uspešen!